Description
Lisica Zvitorepka brije lovca Gregorja
Bilo je čudovito jutro sredi gozda, kjer so gozdne živali živele v miru in harmoniji. V gozdu pa je živel tudi stari lovec Gregor, ki je že vrsto let poskušal uloviti plenilsko zvitorepko, znano kot Zvitorepka. Zvitorepka je bila iznajdljiva in spretna, zato je vedno uspela uiti lovcu.
En dan je Zvitorepka dobila briljantno idejo. Skupaj z nekaj prijatelji iz gozda, med njimi so bili velik medved Igor, ki je znal igrati bas, in spretni zajec Zvonko, ki je igral na goslice, so se odločili, da se bodo poigrali z lovčevo opremo.
Gregor je ravno sedel pod velikim hrastom in počival po dolgem lovskem dnevu, ko je zagledal Zvitorepko, kako se v daljavi oblači v lovčevo opremo. Zvitorepka je nosila lovčev klobuk, plašč in čevlje ter stala pred ogledalom, kot bi bila prava lovka.
Medved Igor je zaigral na bas, zajec Zvonko pa je začel igrati na goslice. To je bila najbolj smešna glasba, ki jo je Gregor kdaj slišal. Zvitorepka je začela plesati v divjih korakih, kot da je na lovski zabavi, medtem ko sta ji medved in zajec sledila z glasbo. Gregor ni mogel verjeti svojim očem in ušesom. Vse to se je dogajalo, medtem ko je sam nemočno sedel pod drevesom.
Zvitorepka se je nato odločila, da bo storila nekaj povsem nepričakovanega. Prišla je k Gregorju, vzela britvico in začela briti njegovo brado. “Sedaj pa boste izgledali kot pravi lovec,” je rekla s smehom.
Gregor je bil osupel, a hkrati tudi smešno presenečen nad tem nenavadnim dejanjem. Nikoli ni videl ničesar takega. Bil je osramočen, saj so se živali norčevale iz njega, vendar je bil tudi hvaležen za trenutek smeha.
Ko je zabava dosegla vrhunec, so gozdne živali pomagale Gregorju vstati in mu vrnile njegovo opremo. Zvitorepka mu je pomežiknila in rekla: “Naslednjič morda ne boste tako lahek plen, Gregor.”
Gregor je odšel iz gozda tisti dan z rdečicami na licih in smešno anekdoto, ki jo bo pripovedoval še dolgo časa. In od takrat naprej se je Zvitorepka nehala bati lovca in se namesto tega še naprej igrala s svojimi prijatelji v gozdu.
In tako je gozd ostal kraj smeha in veselja, kjer so živali dokazale, da se lahko tudi najbolj nevarni trenutki spremenijo v najbolj smešne.
